Iz predloga ustavnih sprememb pri imenovanju vlade črtali večino rešitev

Prvotni predlog ustavnih sprememb o imenovanju vlade, ki so ga aprila 2023 v parlamentarni postopek vložili poslanci NSi, Gibanja Svoboda in SD, je predvideval prenos imenovanja ministrov na predlog predsednika vlade z državnega zbora na predsednika republike. Odpravili bi tudi možnost interpelacije ministrov, ne pa tudi možnosti interpelacije celotne vlade.

Števila ministrstev ne bi več urejali z zakonom, ampak bi bila to odgovornost vsakokratne vladajoče koalicije. Ta sprememba pa je tudi edina, ki po današnjem glasovanju na ustavni komisiji ostaja v predlogu ustavnih sprememb.

Poslance SDS zanimalo, kako se bo po novem urejalo število ministrstev

Poslanske skupine koalicije so namreč pripravile dopolnila, s katerimi so predlagala črtanje preostalih sprememb. Kot so navedli, se sicer zavedajo, da s tem izpuščajo večino predlaganih rešitev, a so dodali, da gre za "minimalni možni kompromis".

Današnja razprava se je tako vrtela predvsem okoli podrobnosti urejanja sestave vlade. Poslance SDS je zanimalo, na kakšen način oziroma s katerim aktom bi se odslej urejalo število ministrstev oziroma sestava vlade ter v kateri fazi postopka oblikovanja vsakokratne vlade.

Njihov poslanec Jože Tanko je ocenil, da je v predlogu umanjkala predstavitev, kako bi določanje sestave vlade po novem potekalo v praksi, da to ne bo "stvar takšne ali drugačne interpretacije". V nasprotnem primeru bi po njegovih navedbah ostali v situaciji z novoimenovanim predsednikom vlade in koalicijski pogodbi, iz katere je običajno mogoče že razbrati urejanje posameznih resorjev in njihove pristojnosti, a brez nadaljnje zakonske podlage ali mehanizma.

"Zdaj je to sam neka načelna rešitev, nimamo pa zakonske podlage," je dejal Tanko. Njegov poslanski kolega Franc Breznik je menil, da je osnovni namen spreminjanja ustave v tem delu izničen, saj ostajajo le pri "mikro spremembah fasade", zaradi česar pa se ustavnih sprememb ne odpira. A je dopolnila podprl z navedbami, da "konkretne korake naprej" pričakuje v naslednji fazi.

Kaučič: Premier naj z aktom sam odredi sestavo vlade

Poslanec SDS Andrej Poglajen pa je izpostavil predvsem časovno komponento. Kot je dejal, je za sprejem sprememb do izteka mandata ostalo malo časa, kar bi lahko pripeljalo do situacije, ko bi ob začetku mandata novega sklica državnega zbora že veljale spremembe ustave, ne bi pa imeli veljavne zakonske ureditve.

Na to je v luči obravnave morebitnega zakona, ki ga zaradi ustavnih sprememb pričakuje SDS, opozorila tudi poslanka Svobode Lena Grgurevič. Dejala je, da bi tudi pri sprejemanju zakona prišlo do različnih stališč in s tem potencialnih zapletov v zakonodajnem postopku. Lahko pa je predlagana področna zakonska ureditev, ki praviloma sledi spremembam ustave, del delovnega gradiva, je dodala.

Predstavniki ostalih poslanskih skupin v razpravi niso sodelovali, poslancev NSi pa na seji ni bilo. Predstavnika strokovne skupine Igor Kaučič in Janez Pogorelec sta v razpravi pojasnjevala predvsem, da je najverjetnejša rešitev, kako bi se odslej urejala sestava vlade in število ministrstev, podzakonski akt oziroma odlok, ki bi ga sprejela vsakokratna vlada oziroma novi predsednik vlade.

Ustavnim spremembam pa bi moralo po njunih besedah nujno slediti spreminjanje zakona o vladi, zato bi v izogib morebitnim zapletom v prehodne določbe zapisali tudi postopek sprejema novega zakona. Do takrat pa naj predsednik vlade z aktom sam odredi sestavo vlade, je predlagal Kaučič.